V petek, 14. oktobra 2016, je v prostorih Narodnega muzeja Slovenije potekalo nacionalno srečanje vsebinskih mrež Slovenije z naslovom Družbena inovacija in nevladne organizacije. Srečanje je bilo organizirano kot ena od aktivnosti Konzorcija vsebinskih mrež nevladnih organizacij Slovenije.
V moderirani razpravi, ki sta jo usmerjala Primož Jamšek in Jaka Kovač, so udeleženci najprej iskali osnovne gradnike družbene inovacije, da lahko posamezno inovacijo poimenujemo kot družbeno inovacijo. Strinjali so se, da so temeljni pogoji za to, da nekaj opredelimo za družbeno inovacijo novost oz. aplikacija v preteklosti že uveljavljenih modelov v sodobnem kontekstu, splošna družbena korist, višja kakovost življenja, trajnostna rešitev, celovitost in vključevanje širšega družbenega konteksta, naslavljanje resničnih potreb v družbi in jedro pozitivnih sprememb v družbi.
Odprla se je tudi razprava glede enačenja pojmov socialna in družbena inovacija. Ker bi lahko uporaba besede »socialna« povzročila interpretacijo, da so to le družbene inovacije, ki rešujejo socialne probleme, so se prisotni strinjali, da se v strateških dokumentih uporablja besedna zveza »družbena inovacija«.
Nastala je naslednja definicija družbene inovacije, ki bo lahko v nadaljnjem procesu še preoblikovala in dopolnjena: Družbena inovacija je celovita in vključujoča novost, ki naslavlja resnične potrebe in prinaša splošno družbeno korist. Izboljšuje kakovost življenja in s trajnostno naravnanostjo predstavlja jedro pozitivnih družbenih sprememb.
Razpravo so nadaljevali z zapisom pogojev in okoliščin, ki so nujne, da se družbena inovacija lahko implementira ter postane trajna in trajnostna.
Našli so tri ključne predpogoje. Prvi je odprt in vključujoč komunikacijski prostor, ki spodbuja inovativnost. Inovacija se mora odzivati na obstoječo družbeno potrebo, družba pa mora prepoznati smisel reševanja problema skozi to inovacijo. Za implementacijo družbene inovacije je potreben tudi ustrezen pravno-formalni okvir; kjer ga še ni, ga je treba oblikovati.
Za uveljavitev družbene inovacije so ključne njena prilagodljivost spremembam v družbi, fleksibilnost in prenosljivost. Inovacija ne sme povzročiti negativnih učinkov (ne v naravnem, ne v kulturnem, ne v socialnem ali katerem koli pogledu) in mora imeti tudi druge elemente trajnostne rešitve.
V tretjem sklopu so vsebinske mreže oblikovale nekaj izhodišč skupnih in ključnih družbenih inovacij, na katerih bodo tudi medsebojno sodelovale. Te so: razvoj participatornega učenja v sistemu izobraževanja, model čezsektorske obravnave družbenih potreb, razvoj novih modelov medgeneracijskega sodelovanja v lokalnih skupnostih, tematika migracij in vseživljenjsko učenje. Članice Konzorcija so ugotovile, da je za poglobljeno obravnavo teh izhodišč zmanjkalo časa, zato jih bodo razvijale na nadaljnjih skupnih sestankih.
