Letna konferenca Konzorcija vsebinskih mrež Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017
Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.
Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.
V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljša ilustracija politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.
Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.
Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi. Prijave sprejemamo do torka, 5. decembra 2017 do 12. ure.
Ljubljana, 17. maj 2017 ‒ Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo je ob mednarodnem dnevu telekomunikacij in informacijske družbe organizirala Dan vključujoče informacijske družbe 2017 z naslovom »Problemi razvoja digitalnih veščin v Sloveniji in kako jih reševati?«
Udeleženci dogodka so poudarili, da je potrebno izboljšati sodelovanje med različnimi sektorji pri krepitvi e-veščin vseh družbenih skupin. Pri tem je ključnega pomena zagotavljanje dostopa do financiranja za digitalno tehnologijo in razvoj digitalnih veščin, predvsem pa je potrebno posebno pozornost nameniti zmanjševanju digitalnega razkoraka, s posebnim poudarkom na kategorijah posameznikov, ki nimajo digitalnih veščin in jim posledično grozi socialna izključenost. V povezavi s slednjim si bo Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo še naprej prizadevala tako za večjo prepoznavnosti projektov na področju e-pismenosti in e-vključevanja kot tudi za krepitev in razvoj nevladnih organizacij na področju informacijske družbe.
Slovenija se po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe uvršča v povprečje Evropske unije na področju razvitosti digitalnih znanj in spretnosti med prebivalstvom. Ne glede na to, pa država primerjalno bistveno zaostaja na področju digitalnih veščin za komuniciranje v digitalnem okolju in reševanje problemov. Pomanjkanje digitalnih veščin hkrati predstavlja drugi najpomembnejši razlog, zaradi katerega gospodinjstva ne uporabljajo interneta. Ob mednarodnem dnevu telekomunikacij in informacijske družbe v navezavi na prihajajoče razprave v okviru Slovenske digitalne koalicije http://digitalna.si/ opozarjamo na aktualne probleme razvoja e-veščin v Sloveniji, predstavljamo prispevek nevladnih organizacij pri njihovem naslavljanju ter izpostavljamo nujnost sodelovanja različnih sektorjev na tem področju.
Video posnetek pogovora »Izzivi na področju krepitve e-veščin v Sloveniji in vloga nevladnih organizacij«. Sodelovali so Alenka Reissner (predsednica Komisije za izobraževanje, publiciteto in informatiko pri Zvezi društev upokojencev), Igor Miljavec (predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica) in Andrej Vernekar (Društvo uporabnikov Linuxa Slovenije / Kiberpipa). Pogovor je povezovala Simona Knavs (Društvo Duh časa).
Video posnetek okrogle mize deležnikov Slovenske digitalne koalicije »Priložnosti in ovire medsektorskega sodelovanja pri krepitvi digitalnih veščin«. Sodelovali so Marjan Turk (generalni direktor Direktorata za informacijsko družbo na Ministrstvu za javno upravo), Igor Zorko (član upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije), Bojan Sever (župan občine Idrija), mag. Aleš Košir (vodja Univerzitetne službe za informatiko na Univerzi v Ljubljani in Ana Pleško (predstavnica mreže NVO za vključujočo informacijsko družbo). Razpravo je moderiral mag. Simon Delakorda (direktor Inštituta za elektronsko participacijo).
Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo ob Mednarodnem dnevu telekomunikacij in informacijske družbe opozarja na razvojni zaostanek Slovenije na področju vključevanja v informacijsko družbo s pomočjo e-veščin. Nevladne organizacije kot posebej problematična področja izpostavljajo pomanjkljivo obvladovanje veščin za komuniciranje v digitalnem okolju in reševanje problemov. Neobvladovanje e-veščin hkrati predstavlja drugi najpomembnejši razlog, zaradi katerega gospodinjstva v Sloveniji ne uporabljajo interneta. Celotna izjava za javnost je dostopna na povezavi http://digitalna.si/sporocilo-za-javnost–ob-mednarodnem-dnevu-telekomunikacij-in-informacijske-druzbe-19-05-2017.html ali v pdf formatu.
Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (NVO-VID) je stičišče civilne družbe, ki si prizadeva za kakovostno življenje v informacijski družbi in za opolnomočenje ljudi s pomočjo digitalnih tehnologij. Mreža povezuje 21 društev, zasebnih zavodov, socialnih podjetij in skupnosti, ki se zavzemamo za digitalno enakost, zasebnost in varnost na spletu, prosto programje, internetno nevtralnost, odprto vlado ter demokratično e-participacijo. Podrobnejše informacije o vsebinski mreži so dostopne na povezavi http://www.nevladni.info/vsebinske-mreze/mreza-nevladnih-organizacij-za-vkljucujoco-informacijsko-druzbo/.
Ljubljana, 25. april 2017 – Goldmanovo nagrado, ki je na področju okolja vredna toliko kot Nobelova, je tokrat prejel tudi Slovenec, Uroš Macerl iz nevladne organizacije Eko krog za ustavitev sosežiga odpadkov v cementarni Lafarge Cement v Trbovljah.
Goldmanova nagrada, ki jo vsako leto podeljujejo aktivistom s šestih kontinentov, je pokazatelj, da v ospredje življenja našega časa in prostora stopajo teme, ki so neposredno povezane z okoljem, saj napovedi za prihodnje bivanje človeka na planetu Zemlja še nikoli prej niso bile tako črne.
Zasavski primer Uroša Macerla in celotne organizacije Eko krog je zgodba, ki razkriva žalostno realnost podrejenosti področja varstva okolja interesom kapitala in brezbrižnosti države za zdravje ljudi. Številni Eko krogovci so preučevali ne le stotine listov, ampak kilograme dokumentacije, da so se argumentirano in v postopkih, ki so namenjeni prav varstvu pravice do zdravega življenjskega okolja, borili za znosno življenje tam, kjer so njihovi domovi. Ob tem so odkrili poglavitne sistemske pomanjkljivosti varstva okolja v Sloveniji in razkrili, s kakšnimi ovirami se mora taka skupina soočiti pri uveljavljanju svoje ustavne pravice.
Zavedati se moramo, da država skrbi za različne interese, vendar politiki pod pritiskom kapitala pogosto sledijo interesom le-tega, ne pa interesom ohranjanja zdravega življenjskega okolja. Okolje nima svojega glasu, zato so skupine posameznikov in okoljske nevladne organizacije tisti, ki se lahko v dobro vseh zoperstavijo škodljivim ravnanjem države in kapitala. Slovenija se razglaša za zeleno državo, obenem pa pogosto izvaja ukrepe, ki so s tem nekonsistentni.
Nagrada je priznanje za opravljeno delo in daje pogum za naprej. Hkrati je tudi spodbuda vsem drugim posameznikom, skupinam ali organizacijam, ki si upajo spregovoriti in odigrati vlogo aktivnih državljanov, ki investirajo ogromno časa in energije, se borijo za skupno dobro in ne za lastne interese.
Tudi nevladne organizacije, združene v mreži Plan B za Slovenijo – mreži nevladnih organizacij za trajnostni razvoj, se pridružujejo čestitkam in navajajo: “Uroš in Eko krog sta nam velik zgled in močan navdih. Sreča je na strani pogumnih, ampak šele po trdem delu.”
Spletno mesto uporablja piškotke za merjenje statistike obiska. Pri tem ne zbiramo nobenih osebnih podatkov, ki bi omogočali identifikacijo posameznika.Se strinjamVeč o tem