Civilnodružbene organizacije iz Madžarske, Hrvaške (CROSOL), Latvije (LAPAS) in Slovenije (SLOGA) so pričele z vseevropsko spletno kampanjo proti povečanju aliberalinih demokracij. Kampanja »Več demokracije za več Evrope« (More Democracy for More Europe) je odgovor na vedno večje aliberalne trende, predvsem v Vzhodni Evropi, njen namen pa je spodbuditi državljane teh držav, da ostanejo zvesti človekovim pravicam, liberalni demokraciji in vladavini prava. Preberi več “Več demokracije za več Evrope – začetek vseevropske kampanje”
Vsebinske mreže spodbudile rešetanje o soodločanju
Vsebinske mreže Slovenije, ki so združene v konzorcij, smo organizirale letno konferenco z naslovom Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?, ki je 6. decembra 2017 potekala v Hiši Evropske unije v Ljubljani. Predstavljene so bile dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa so bili tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh iz Slovenije ter tujine. Preberi več “Vsebinske mreže spodbudile rešetanje o soodločanju”
Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?
Letna konferenca Konzorcija vsebinskih mrež
Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017
Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.
Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.
V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljša ilustracija politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.
Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.
Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi. Prijave sprejemamo do torka, 5. decembra 2017 do 12. ure.