Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC se letos lahko pohvali še z eno nominacijo. Po nominaciji Senke Vrbica Šifkovič za najvplivnejšo pravnico, so tokrat lahko ponosni na nominacijo direktorice PICa Katarino Bervar Sternad, ki je nominirana za Slovenko leta 2016. V PICu sporočajo, da nominacija pomeni prepoznanje pomembnosti varstva človekovih pravic in priznanje njihovim prizadevanjem na tem področju.
Za kandidatko za Slovenko leta lahko glasujete tukaj.
Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (NVO-VID) v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, socialnimi podjetji in skupnostmi na področju digitalne družbe in informacijsko-komunikacijskih tehnologij
lepo vabi na dogodek
ki bo potekal v sredo, 14. decembra 2016, od 14.00 do 15.30 ure v Rampa Laboratoriju, Kersnikova 4, Ljubljana.
V uvodnem delu srečanja bodo predstavljeni vloga in aktivnosti glasnika digitalnih tehnologij ter projekti NVO na področju informacijske družbe, ki so splošno koristni in omogočajo nevladnim organizacijam lažji dostop do digitalnih tehnologij pri uresničevanju njihovega poslanstva.
V drugem delu bo potekala skupna razprava, v kateri bodo udeleženci izmenjali poglede na aktualno dogajanje v zvezi z digitalizacijo Slovenije ter opredelili pričakovanja o vlogi glasnika digitalnih tehnologij ter nevladnih organizacij, socialnih podjetij in skupnosti v nedavno ustanovljeni Slovenski digitalni koaliciji.
Zaradi lažje organizacije dogodka prosimo za potrditev udeležbe prek spletne prijavnice https://www.1ka.si/a/111141 do torka, 13. decembra.
Dodatne informacije: mag. Simon Delakorda, simon.delakorda@inepa.si, 041 365 529.
Mreža NVO za vključujočo informacijsko družbo (NVO-VID) je stičišče civilne družbe, ki si prizadeva za kakovostno življenje v informacijski družbi in za opolnomočenje ljudi s pomočjo digitalnih tehnologij. Mreža povezuje društva, zasebne zavode, socialna podjetja in skupnosti, ki se zavzemajo za digitalno enakost, zasebnost in varnost na spletu, prosto programje, internetno nevtralnost, odprto vlado ter demokratično e-participacijo. Spletna stran http://www.nevladni.info/vsebinske-mreze/mreza-nevladnih-organizacij-za-vkljucujoco-informacijsko-druzbo/.
V petek, 14. oktobra 2016, je v prostorih Narodnega muzeja Slovenije potekalo nacionalno srečanje vsebinskih mrež Slovenije z naslovom Družbena inovacija in nevladne organizacije. Srečanje je bilo organizirano kot ena od aktivnosti Konzorcija vsebinskih mrež nevladnih organizacij Slovenije.
V moderirani razpravi, ki sta jo usmerjala Primož Jamšek in Jaka Kovač, so udeleženci najprej iskali osnovne gradnike družbene inovacije, da lahko posamezno inovacijo poimenujemo kot družbeno inovacijo. Strinjali so se, da so temeljni pogoji za to, da nekaj opredelimo za družbeno inovacijo novost oz. aplikacija v preteklosti že uveljavljenih modelov v sodobnem kontekstu, splošna družbena korist, višja kakovost življenja, trajnostna rešitev, celovitost in vključevanje širšega družbenega konteksta, naslavljanje resničnih potreb v družbi in jedro pozitivnih sprememb v družbi.
Odprla se je tudi razprava glede enačenja pojmov socialna in družbena inovacija. Ker bi lahko uporaba besede »socialna« povzročila interpretacijo, da so to le družbene inovacije, ki rešujejo socialne probleme, so se prisotni strinjali, da se v strateških dokumentih uporablja besedna zveza »družbena inovacija«.
Nastala je naslednja definicija družbene inovacije, ki bo lahko v nadaljnjem procesu še preoblikovala in dopolnjena: Družbena inovacija je celovita in vključujoča novost, ki naslavlja resnične potrebe in prinaša splošno družbeno korist. Izboljšuje kakovost življenja in s trajnostno naravnanostjo predstavlja jedro pozitivnih družbenih sprememb.
Razpravo so nadaljevali z zapisom pogojev in okoliščin, ki so nujne, da se družbena inovacija lahko implementira ter postane trajna in trajnostna.
Našli so tri ključne predpogoje. Prvi je odprt in vključujoč komunikacijski prostor, ki spodbuja inovativnost. Inovacija se mora odzivati na obstoječo družbeno potrebo, družba pa mora prepoznati smisel reševanja problema skozi to inovacijo. Za implementacijo družbene inovacije je potreben tudi ustrezen pravno-formalni okvir; kjer ga še ni, ga je treba oblikovati.
Za uveljavitev družbene inovacije so ključne njena prilagodljivost spremembam v družbi, fleksibilnost in prenosljivost. Inovacija ne sme povzročiti negativnih učinkov (ne v naravnem, ne v kulturnem, ne v socialnem ali katerem koli pogledu) in mora imeti tudi druge elemente trajnostne rešitve.
V tretjem sklopu so vsebinske mreže oblikovale nekaj izhodišč skupnih in ključnih družbenih inovacij, na katerih bodo tudi medsebojno sodelovale. Te so: razvoj participatornega učenja v sistemu izobraževanja, model čezsektorske obravnave družbenih potreb, razvoj novih modelov medgeneracijskega sodelovanja v lokalnih skupnostih, tematika migracij in vseživljenjsko učenje. Članice Konzorcija so ugotovile, da je za poglobljeno obravnavo teh izhodišč zmanjkalo časa, zato jih bodo razvijale na nadaljnjih skupnih sestankih.
